Pridobivanje državljanstva Republike Slovenije
Državljanstvo lahko razumemo kot pravno vez oz. pravni status med posameznikom in državo. Je navezna okoliščina, ki jo države uporabljajo, da zgolj določenim fizičnim osebam, ki jih štejejo za svoje državljane, naklonijo določene pravice, seveda pa tudi določene obveznosti. V okviru pojma državljanstvo tako Republika Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti v razmerju do slovenskih državljanov in sicer na način, da slovenski državljani uživajo tako zaščito države, hkrati pa imajo tudi druge državljanske in politične pravice.
S sprejemom v državljanstvo Republike Slovenije tujec pridobi:
Načine pridobitve in prenehanja državljanstva Republike Slovenije ureja Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (LINK: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO13).
Pridobitev državljanstva je določena v 3. členu ZDRS, kjer je določeno, da se državljanstvo RS lahko pridobi:
1.) po rodu
2.) z rojstvom na območju Republike Slovenije
3.) z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi vloge/prošnje
4.) po mednarodni pogodbi.
NATURALIZACIJA (je pravni proces v katerem prosilec (tujec) na podlagi prošnje zaprosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Državljanstvo RS se v postopku naturalizacije podeli tujcu, ki že več časa prebiva na ozemlju Republike Slovenije in kateri se je vključil v slovensko družbo ter katerega center oz. središče večine njegovih življenjskih interesov je Republiki Sloveniji. Središče prosilčevih interesov v Republiki Sloveniji se presoja na podlagi prosilčevih ekonomskih, družinskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med prosilcem in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave. Zakon o državljanstvu RS določa pogoje, kateri morajo biti izpolnjeni, da se šteje, da je odnos med posameznikom (tujcem) in državo (RS) vzpostavljen.
Postopek za sprejem v državljanstvo se prične samo z vložitvijo vloge.
Redna naturalizacija
Pridobitev državljanstva RS z redno naturalizacijo je določena v 10. členu ZDRS. V navedenem členu so taksativno našteti pogoji, ki jih mora prosilec izpolnjevati, če želi pridobiti slovensko državljanstvo. V tej točki je potrebno izpostaviti, da so se že zgodili primeri, ko je prosilec izpolnjeval vse zakonske pogoje, pa ni bil sprejet v državljanstvo RS, saj se v tem postopku odloča na podlagi prostega preudarka (diskrecijska pravica).
Za določene tujce se lahko uporabi tudi naturalizacija z »olajšavami«, in sicer za slovenske izseljence ter njihove potomce do četrtega kolena v ravni črti, za nekdanje državljane RS, polnoletne tuje državljane, ki so se rodili v RS in že od rojstva živijo v RS, begunce, apatride, zakonce slovenskih državljanov ter tujce z najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno v RS.
Poleg zakonskih določb ZDRS se v postopkih redne naturalizacije uporabljajo še podzakonska pravila iz Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije, katera podrobneje ureja pogoje neprekinjenega življenja in bivanja v RS, pogoj zagotovljenosti finančnih sredstev, ki zagotavljajo prosilcu materialno in socialno varnost, pogoje, ki predstavljajo prosilčevo nevarnost za javni red, državo in obrambo države, pogoje v katerih je dovoljeno spregledati izpolnjevanje pogoja odpusta iz matičnega državljanstva ter spregledati pogoj bivanja v RS.
Izredna naturalizacija
Pridobitev državljanstva RS na podlagi izredne naturalizacije je urejena v 13. členu ZDRS. V navedenem členu so določena osnovna merila za izredno naturalizacijo. Da lahko prosilec pridobi državljanstvo RS na tej podlagi pa je pomembno, da poleg točno določenih zakonskih pogojev izpolnjuje pogoj »državnega interesa«. Temeljni pogoj za pridobitev državljanstva na podlagi izredne naturalizacije je tako korist Republike Slovenije (to pomeni, da mora imeti Republika Slovenija korist od prosilca, ki prosi za sprejem v državljanstvo) vsaj na enem področju, ki pa v zakonu niso taksativno našteti, ampak gre za širši spekter področij.
Za izredno naturalizacijo po 1. odstavku 13. člena ZDRS lahko zaprosijo tujci, ki so polnoletni in v RS tudi dejansko bivajo neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje ter imajo urejen status tujca, hkrati pa izpolnjujejo še nekatere pogoje iz 10. člena ZDRS (prosilci morajo imeti urejena zadostna sredstva za preživljanje, morajo izkazati nekaznovanost ter da njihov sprejemom v državljanstvo ne pomeni nevarnosti za javni red ali varnost države, prav tako pa morajo imeti poravnane davčne obveznosti)
Za izredno naturalizacijo po 2. odstavku 13. člena ZDRS pa lahko zaprosijo tujci, kljub temu, da ne bivajo v RS ter nimajo urejenega statusa tujca, pri čemer pa mora biti njihov prispevek k razvoju RS izjemen oz. mora ta prosilec izjemno prispevati k povečanju mednarodnega ugleda oz. prepoznavnosti RS.
Izredna naturalizacija po 3. odstavku 13. člena ZDRS je namenjena osebam iz 2. člena Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, pri čemer tem prosilcem ni treba izpolnjevati pogoja neprekinjenega bivanja v RS na podlagi urejenega statusa tujca, v kolikor pa niso zavezanci za plačilo davkov v RS pa tudi ne pogoja poravnanih davčnih obveznosti.